Naraščajoče število varnostnih groženj vodi do povečanega števila kibernetskih napadov, kar zahteva okrepitev splošne odpornosti proti kibernetskim grožnjam ter zaščito ključnih storitev in digitalne infrastrukture.

Za potrebe digitalizacije in avtomatizacije se uveljavlja vedno več aplikacij, ki zahtevajo neprekinjeno povezljivost, mobilnost uporabnikov ter varno in zanesljivo delovanje. Privatna brezžična omrežja služijo kot temelj uvajanju digitalizacije v proizvodne in poslovne procese oz. t. i. Industrije 4.0.

Naraščajoči razkorak med potrebami po strokovnem kadru v organizacijah in čedalje večjo kompleksnostjo nalog, ki so ključne za zanesljivo obvladovanje poslovnih (IT) in procesnih (OT) sistemov, prinaša potrebno po najemu specializiranih storitev, ki jih lahko zagotovi specializiran in zanesljiv partner.

Poslovna omrežja se nenehno širijo in temu trendu se ne moremo izogniti, zato je ključno, da vzpostavimo arhitekturo, ki spodbuja rast in omogoča uspešno upravljanje z WAN, LAN, Wi-Fi ter varnostjo, kar zagotavljata tako matričje t. i. Fabric na učinkovit in preprost način, ki hkrati ne ogroža varnosti podatkov.

Nekoč še skoraj znanstvena fantastika, danes pa že vgrajena v napredne sisteme kibernetske varnosti. Na podlagi naprednih matematičnih algoritmov in strojnega učenja je možno odkrivati in nevtralzirati vse bolj kompleksne in sofisticirane varnostne grožnje, česar druga tehnologija ne omogoča.

Industrijska okolja (Industrial Control Systems – ICS), kjer se nahajajo nekoč popolnoma zaprta in od ostalih omrežij ločena procesna omrežja (OT – Opertional technology) s sistemi SCADA, zaradi digitalizacije in vpetja v različne poslovne procese in aplikacije ter uporabe aplikacij v oblaku, postajajo ranljivi na kibernetske grožnje. Zato je potrebno tudi v proizvodnih sistemih, poskrbeti za bistveno višjo stopnjo varnosti, kot jo omogočajo le požarne pregrade.

Virtualizacija posega tudi na področje omrežnih in varnostnih sistemov. Uvajanje koncepta SDN v IKT infrastrukturo poganjajo predvsem čedalje večje potrebe po poenostavljenem in avtomatiziranem upravljanju in vzpostavljanju različnih omrežnih in varnostnih funkcij ter storitev.

Čedalje več storitev poslovnih sistemov se nahaja v oblaku.

Inovativna rešitev za merjenje in spremljanje parametrov SLA ter omrežnih storitev komunikacijskih omrežij, ki jo Smart Com razvije na temelju lastne metodologije izvedenskih storitev analize odzivnosti omrežij in pretočnih testov.

Poslovanje podjetij je odvisno od IK sistemov, uporabniki z različnimi uporabniškimi napravami izvajajo delovne procese, ne glede na lokacijo in tip naprave (BYOD naprave). Nova generacija Wi-Fi sistemov se zliva z IKT infrastrukturo podjetij, dostopovne točke postajajo le naprave z implementiranimi standardi visokih zmogljivosti in radijskih sistemov, medtem ko se omrežne funkcionalnosti in varnostni mehanizmi selijo v podatkovni center oz. kontrolerje. Wi-Fi omrežja postajajo varna omrežja.

Razvoj sistemov kibernetske varnosti in čedalje večje število zabeleženih dogodkov v dnevniških zapisih vse večjega števila sistemov in naprav vpliva na razvoj sistemov za upravljanje z varnostnimi informacijami in dogodki SIEM . SIEM je danes osnovni gradnik pri zasnovi t. i. SoC, ki zagotavlja celovito upravljanje in obratovanje kibernetske varnosti v IKT sistemih.

Centralizacija poslovnih aplikacij, strežniška infrastruktura in virtualizacija v podatkovnih centrih, nenehna rast prometa v podatkovnih centrih v smeri strežnik – uporabnik ter virtualni strežnik – virtualni strežnik narekujejo novo arhitekturo in topologijo komunikacijske infrastrukture v podatkovnih centrih.

Pričetek zlivanja komunikacij v elektroenergetskih omrežjih in vzpostavljanje konceptov pametnih omrežij.

Uvajanje rešitev interaktivne televizije je povezano z razvojem dostopovnih sistemov ADSL, jedrnih omrežij IP/MPLS ter kodirnikov TV signalov v IP protokole, ki so omogočili ponudbo storitev interaktivne televizije končnim uporabnikom.

Hitra širitev širokopasovnega dostopa zahteva uvajanje novih tehnologij dostopa preko bakrenih paric.

Razvoj poslovnih omrežij in internetnih storitev je narokoval uvajanje prvih nujnih mehanizmov zagotavljanja kibernetske varnosti, ki se začenja s postavitvijo požarnih pregrad, nadaljuje z nadgradnjo zahtevnejših IDS/IPS sistemov ter varnega oddaljenega dostopa.

Velikani telekomunikacijske industrije – Toshiba, Ipsilon, Cisco in IBM predlagajo vsak svojo različico tehnologije, ki temelji na enostavnem principu preklapljanja label. IETF predloge poenoti v enovito tehnologijo, združeno pod imenom MPLS, ki začne prevzemati vodilno vlogo pri gradnji jedrnih omrežij za IP promet.

Ethernet kot tehnologija prevlada nad ostalimi alternativnimi tehnologijami LAN omrežij (Token Ring, FDDI in ARCNET). Prevzame vlogo prihajajoče konvergenčne strukture za žične in brezžične sisteme v LAN omrežjih.

Tehnologija blokovnega posredovanja FR (ang. Frame Relay) je v prvi polovici 90ih prevzela vlogo ključne tehnologije za potrebe zahtevnih poslovnih omrežij, tehnologija ATM (ang. Asynchronous Transfer Mode) pa kot naslednica prve v drugi polovici 90ih prevzela vodilno vlogo hrbteničnih omrežij za širokopasovne storitve tako za poslovne uporabnike, kakor tudi za hitro razvijajoči se trg širokopasovnega dostopa na osnovi ADSL tehnologij.

S povečevanjem optičnih povezav in povečanimi potrebami po prenosnih kapacitetah se tehnologija SDH hitro širi in nadomesti PDH. Nenehen razvoj tehnologije po letu 2000 prinese t. i. NG SDH, ki integrira prenos Ethernet, Gigabit Ethernet in 10 Gigabit Ethernet povezav. SDH je ena izmed najuspešnejših in najdlje trajajočih tehnologij, tako globalno kot v Sloveniji.

Tehnologija pulzno kodne modulacije PCM (ang. Pulse Code Modulation) je omogočila hitro rast klasičnih analognih telefonskih priključkov, saj je bila v začetku 90ih let dosegljivost infrastrukture bakrenih paric relativno omejena. Tehnologija PCM je omogočila razdelitev spektra telefonske parice na več kanalov s čimer se je dostopnost govorne telefonije v takratnem javnem omrežju bistveno povečala.

Razvoj linijskih kodiranj omogoči komunikacijske hitrosti 2.400 bit/s, 4.800 bit/s in 9.600 bit/s med dvema lokacijama. Prvi dostopi do interneta temeljijo na uporabi klicnih modulov.