Quo vadis*?
Kdo določa smer tehnološkega razvoja? So to znanstveniki, politika, stroka, ati in mami…? Kakšne komunikacijske storitve bomo uporabljali jutri?
Vse je odvisno od tega, v katerem življenjskem obdobju ali vlogi se posameznik trenutno nahaja. Mlajši od štirinajst let morajo morda odločitev o izbiri novega pametnega telefona prepustiti staršem. Raznašalec pic lahko telefon izbere sam, aplikacije, ki jih uporablja pa določa podjetje, ki je postavilo poslovni model. Član vodstva uspešnega podjetja ima verjetno besedo ali dve pri tem, kakšno bo komunikacijsko omrežje podjetja.
Kako izgleda prihodnost?
Če doma ugasnete televizor (pojasnilo za milenijce – to je tista škatla, ki vam omogoča, da izberete med 3 (1971), 6 (1981), 44 (1991), 96 (2011) … podobnimi programi; nič interaktivnega in hitrost predvajanja je samo ena) in se zamislite nad preteklostjo (temu se menda reče refleksija), ugotovite, da na tehnološki razvoj vplivata Hollywood, Disneyland in pisatelji tako imenovane znanstvene fantastike.
Pri tem ne gre za predvidevanje bodočnosti, temveč ustvarjanje bodočnosti. Ideje so namreč najbolj dragocene, ker so zelo redke in najlažje se porajajo v sproščeni atmosferi, ko so vse opcije odprte. Vsi našteti na začetku tega prispevka so prisiljeni delovati v skladu z zahtevami okolja ter normah in prej ali slej prevzamejo način mišljenja, ki je v nasprotju z outside the box pristopom, potrebnim za porajanje idej. In ko se v poslovnem okolju včasih postavi zahteva po novem izdelku ali poslovnem modelu, je najlažje pogledati film ali obiskati tematski park.
Disneyland je že leta 1957 v tematskem parku Tomorrowland predstavil Monsanto house of the Future. Podjetja Monsanto, Massachusetts Institute of Technology in Walt Disney Imagineering so postavili na ogled objekt, ki naj bi obiskovalcem približala bodočnost. In bodočnost je bila plastična, saj je bil zraven Monsanto. Najbolj impresivna je bila tedaj mikrovalovna pečica. Vem, kaj mislite. In verjemite, ni bilo tako mišljeno.
Pristop je bil očitno učinkovit, zato je Disney v letu 1998 ponovil vajo. Takrat s podjetji Hewlett-Packart in Microsoft. V hišo (v ZDA je hiša vedno simbol bodočnosti vsake uspešne družine) so dodali veliko več tehnologije, ki bi jo danes lahko uvrstili pod IoT (Internet of Things) in industrijo pametne hiše (smart home).
Za vse tiste, ki niso imeli možnosti obiska Disney-jevega Tomorowland tematskega parka si je Hanna-Barbera Productions omislil risanko The Jetsons. Osebno se mi je risanka The Flintstones zdela veliko bolj inovativna.
Filmi kot navdih
Če bi danes postavili svojo hišo brez Disney-a, Monsanta in Microsoft, katera podjetja bi povabili k sodelovanju? Če si želite življenja na Marsu, verjetno Elona Muska. Če planirate ostati v Sloveniji, bi bilo morda smiselno omejiti izbiro na trajnostne (sustainable) rešitve, prilagojene slovenskemu okolju ter domačo pamet.
Katere filme bi uporabili kot izhodišče za ustvarjanje svoje realnosti? Se vam predlog zdi nezaslišan? Ustvarjanje lastne realnosti? Zakaj pa ne? Vojaška industrija je očitno najbolj navdušena nad idejami iz filma Terminator 1, 2, 3 … Znanstveniki (biokemiki) nad filmom BladeRunner (1982). Politiki pa nad filmom Minority Report. Pesniki imajo občutek, da se nam trenutno dogaja vsebina filma Fahrenheit 451. In zakaj si ne bi izbrali nekaj prijaznejšega, dokler imamo še možnost odločitve?
Sodobne komunikacijske rešitve prihodnosti
Za uspeh je danes pomembno delovati globalno ali vsaj regionalno, življenje pa se najbolj ohranja, če je lokalno. Takšno življenje je možno samo z uporabo sodobnih komunikacijskih storitev in skrbnim varovanjem lokalnega okolja. Sodobne komunikacijske rešitve nam omogočajo pogovor in delo z ljudmi kjerkoli na planetu. Kako zavarovati lastno okolje? Varnost je lahko fizična in kibernetska. Fizično varnost nam v največji meri zagotovi država, pri tem kot posamezniki ne smemo biti malomarni. Večina požarov se ne zgodi samih od sebe. Onesnaženje zraka tudi ne. Rešitve so lahko samo skupne. Če želimo doseči soglasje (konsensus), skupnost ne sme biti prevelika, saj bi do uskladitve končne odločitve minilo preveč časa. Predvsem moramo paziti, da nas država ne začne varovati pred nami samimi.
Pri kibernetski varnosti država poda smernice. Vsak posameznik v največji meri sam zagotavlja svojo varnost, saj sodobne komunikacije omogočajo, da nas neposredno naslovijo entitete od kjer koli. Lahko nas pokličejo po telefonu iz sosednje države in ponudijo bitcoin. Nam pošljejo e-mail z drugega kontinenta z zanimivim dokumentom v .pdf obliki, ki vsebuje malware. Lahko prevzamejo našo identiteto, v našem imenu obiskujejo virtualne lokacije in povzročajo zmedo ali stroške. Obstajajo rešitve, ki navedene scenarije lahko v veliki meri preprečijo.
V bistvu je kibernetska varnost postala enako pomembna kot fizična varnost. Saj se naše informacije in ‘vrednote’ v veliki meri nahajajo v podatkovnih bazah, povezanih v Internet. Vsak naš obisk spletne strani ali storitve se pridno zbira in shranjuje. In je dosegljiv tistim, ki vejo, kje ga poiskati. Danes obstajata dva odraza naše osebnosti. Tisti, ki ga vidimo, ko se pogledamo v ogledalu, in tisti, ki ga vidijo drugi, ko sledijo našim aktivnostim v Internetu.
Tokrat sem vam podal nekaj naslovov zanimivih filmov vrednih ogleda in razmisleka, kam gremo. Komunikacijskih rešitev in storitev podjetja Smart Com ne bom omenjal. Uživajte na počitnicah in razmislite o tem, kakšne komunikacijske rešitve bi bile del realnosti, ki bi si jo vi želeli. In kdo ve, morda nas kontaktirate, ko se vrnete.